V zadnjem času se je razmahnilo širjenje različnih oblik neresnic, polresnic in pogosto je njihov avtor prepričan o tem, da gre za resnico, čeprav se morda tudi zaveda tega, da gre za neposredno laž, in to celo namensko širjeno. Pri tem pa se pozablja, da je treba pri resnih sovražnih govorih človeško dostojanstvo in zasebno življenje oškodovancev zaščititi tudi s kazenskopravnimi sredstvi.
V okviru obravnavanja ustavne pritožbe zoper drugo posredovanje javnega organa, ki jo je vložila oškodovana oseba, je Ustavno sodišče odločilo tako, da na splošno ni mogoče tolerirati vulgarnih groženj. Pritožnica bi se lahko utemeljeno bala ravnanja človeka, ki je nepredvidljiv, ki je bil oziroma je še vedno obseden s pritožnico in njenimi aktivnostmi, večkrat v svojih sporočilih uporablja simboliko vislic oziroma ljudskih sodišč in jih kombinira z neokusno pornografsko vsebino, govori o usmrtitvah muslimanov in »izdajalcev naroda«, ki z njimi sodelujejo. Ustavno sodišče je prav tako navedlo, da trditev, da storilec svojih groženj ne bi udejanjil, lahko sicer objektivno resnična, kljub temu pa bi pritožnica, ki je bila njegov cilj (opomba: v tem primeru napadov prek elektronskih sporočil), le stežka – glede na naravo poslanih sporočil – lahko prišla do zaključka, da je storilec dejansko samo nek neškodljiv provokator, ki ni sposoben prestopiti meje verbalnih napadov nanjo. Tudi če pritožnica ne bi menila, da bi ji storilec dejansko poskusil fizično škodovati, je stopnja strahu in ogrožanja psihološkega dobrega počutja, ki ga je morala doživljati kot posledico njegovega ravnanja, morala biti tako visoka, da si zasluži kazenskopravno zaščito.
K temu sodba Ustavnega sodišča z dne 22. 3. 2022, ref. številka: III. ÚS 3006/21.
